Moj prvi vzpon na Triglav

Prejšnji dan smo z mojo družino prespali na Pokljuki. Z atijem sva se zbudila ob petih zjutraj, se najedla dala nahrbtnika v avto in se odpeljala do Rudnega polja. Tam sva začela pot do Triglava. Nekaj časa sva hodila po gozdu in nato sva se uspela na Srenjski preval. Hodila sva naprej po srednje ozki potki. Na desni strani je bila stena na levi pa “prepad”; vsaj mislil sem tako:) (ni prepada). po tej potki sva nekaj časa hodila dokler nisva zavila malo desno in se je odprl pogled na Triglav. Malo sva še hodila in sva prišla do Vodnikovega doma. Jaz sem pojedel en kos štrudlja (bil je slasten:) in z atijem sva spila vsak svojo cedevito. Hodila sva naprej in končno prišla do Planike. Tam sva šla v kočo in pojedla kosilo (golaž in makarone). Potem sva se igrala enko, dokler ni bila ura tri. Takrat sva se “pofočkala” in se namestila v sobe in šla malo ven na sonček. Ob šestih sva že bila v posteljah saj sva morala zjutraj vstati zgodaj. Naslednji dan: Zbudila sva se ob pol štirh, se spakirala in se začela vzpenjati. Malo sem bil nervozen a je šlo. Prišla sva do prvih klinov in zajl in plezala naprej, in že sva bila na vrhu. Bilo je zelo lepo. Bila sva skoraj sama (na vrhu so bili še trije francozi). Skupaj smo počakali sončni vzhod in šli dol. Oni so na zajtrk v Planiko, midva pa sva še hodila dol do Vodnikovega doma in se tam nazajtrkovala. Nazaj do Rudnega polja je šlo pa ko “strela”. Ko sva prišla do avta sem bil že zelo utrujen. Odpeljala sva se nazaj na Pokljuko in to je bil konec te odprave.

Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *